V nočnem ruskem letalskem napadu na regijo Zaporožje v jugozahodni Ukrajini je bilo ubitih najmanj 16 ljudi, 35 pa ranjenih. Novico so potrdile lokalne ukrajinske oblasti, vključno z regionalnim guvernerjem Ivanom Fedorovim, ki je na Telegramu sporočil podrobnosti o napadu. Napadi so prizadeli tudi zapor, kar so poročale agencije Reuters in AFP, sklicujoč se na ukrajinsko vojsko in guvernerja Zaporožja.

Tajska je dvakrat v enem dnevu uporabila lovce F-16 za napade na kambodžanske oborožene sile v obmebnem območju. Po navedbah tajskega ministra za zdravje je bilo v mejnih spopadih z Kambodžo ubitih enajst civilistov.

Napetosti med dvema sosednjima državama so eskalirale v oborožen spopad, pri čemer obe strani obtožujeta druga drugo za začetek sovražnosti. Poročila navajajo, da sta vojski že izmenjali strele, medtem ko so civilisti postali tarča letalskih napadov, kar dodatno zaostruje že tako kritično situacijo.

Nedavni spopadi ob meji med Tajsko in Kambodžo so terjali najmanj 12 življenj in povzročili beg več kot 40.000 ljudi. Napetosti so se stopnjevale skoraj dva meseca pred izbruhom zadnjih spopadov. Združene države so pozvale k "takojšnji" prekinitvi spopadov in zaščiti civilistov.

Izraelska letalska orožja so znova ciljala stanovanjske zgradbe v Gazi, medtem ko so očividci poročali o izraelskem obstreljevanju v Deir al-Balahu. Izraelski tanki so prodrli v južna in vzhodna območja mesta Deir al-Balah. Izrael je tudi potrdil, da so njegove sile napadle pristanišče Hodeida v Jemnu, kar kaže na širjenje konflikta izven Gaze.

Tajska je izvedla letalske napade na kambodžanske vojaške cilje ob njuni dolgo sporni meji, pri čemer je bil uporabljen bojni letal tajske vojske F-16. Ta dejanja so povečala napetosti med državama. Kambodža je zanikala tajsko različico dogodkov in obtožila tajske vojake, da so začeli napad.

Južno poveljstvo ameriške vojske (US Southern Command) je v sredo sporočilo, da je izvedlo letalske napade na tri plovila v okviru operacije proti tihotapljenju mamil, pri čemer so umrli trije ljudje. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so ameriške sile ciljale plovila, ki so se v času napada domnevno nahajala v konvoju in medsebojno pretovarjala prepovedane substance. Incident se je odvil na znanih tihotapskih poteh, čeprav vojska natančne lokacije v Karibskem morju ali vzhodnem Tihem oceanu ni razkrila. Po navedbah vojaških virov so se posadke dveh plovil po prvem napadu rešile s skokom v morje, medtem ko so bili na prvem zadetem čolnu ubiti trije ljudje. Ameriška vojska je kasneje obvestila obalno stražo, da sproži iskanje morebitnih preživelih. Operacija se nadaljuje kljub naraščajočim kritikam ameriških zakonodajalcev in javnosti zaradi uporabe smrtonosne sile v tovrstnih misijah. Kritike so se okrepile predvsem po septembrskem incidentu, ko so ameriške sile napadle plovilo s preživelimi, kar je sprožilo vprašanja o zakonitosti in etičnosti tovrstnih posegov v mednarodnih vodah.

Predsednik Venezuele Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z Združenimi državami o sporazumu za boj proti trgovini z drogami. Kljub temu se Maduro ni odzval na poročila o domnevnem napadu CIE z dronom na venezuelanske doke, ki naj bi jih uporabljali narkokarteli.

Ameriška vojska je v zadnji operaciji pred novim letom izvedla trideseti letalski napad na plovila v Latinski Ameriki, pri čemer so v napadu na tri sumljiva plovila umrle tri osebe. Južno poveljstvo ZDA (SOUTHCOM) je potrdilo, da so bile tarče vpletene v tihotapljenje prepovedanih drog, čeprav konkretnih dokazov za te trditve javnosti niso predložili. Incident se je končal s potopitvijo vseh treh plovil, preživeli člani posadke pa so pred uničenjem skočili v morje, nakar je bila sprožena iskalna akcija obalne straže. Operacija je del širše in vse agresivnejše zunanje politike administracije Donalda Trumpa, ki se močno osredotoča na zahodno poloblo in oživlja načela Monroejeve doktrine. Washington je v zadnjih mesecih drastično povečal vojaško prisotnost v regiji, vključno z namestitvijo letalonosilke Gerald Ford in izvajanjem urjenja za boj v džungli. Takšni posegi, ki vključujejo tudi grožnje s carinami in političnim vmešavanjem v države, kot sta Mehika in Venezuela, povzročajo vse večje napetosti v mednarodni skupnosti in sprožajo vprašanja o zakonitosti vojaških akcij brez odobritve kongresa.

Združeni arabski emirati so napovedali umik svojih preostalih vojakov iz Jemna po zračnem napadu pod vodstvom Saudske Arabije na njihovo pošiljko. Dogodek je razkril naraščajoče nezaupanje med Saudsko Arabijo in ZAE, kar bi lahko koristilo Hutijem.

Združeni arabski emirati so ostro zavrnili obtožbe koalicije pod vodstvom Savdske Arabije, da so v jemensko pristanišče al-Mukalla poslali pošiljko orožja in vojaških vozil. Koalicijske sile so v torek izvedle letalski napad na omenjeno pristanišče, pri čemer so po lastnih navedbah uničile večjo količino vojaške opreme, namenjene separatistom na jugu države. Savdska Arabija trdi, da je bila pošiljka neposredno namenjena oboroževanju milic, ki si prizadevajo za odcepitev južnega dela države. Predstavniki Združenih arabskih emiratov so v uradnem odzivu pojasnili, da tovor ni vseboval nobenega orožja ali bojnih vozil. Dogodek je močno zaostril odnose med ključnima članicama koalicije, ki se sicer v Jemnu borita proti uporniškim Hutijem, vendar podpirata različne frakcije znotraj države. Napad v pristanišču al-Mukalla predstavlja neposredno vojaško konfrontacijo med interesi dveh regionalnih sil, kar bi lahko dodatno destabiliziralo že tako razdrobljeno jemensko bojišče.

V Jemnu se je v zadnjih dneh močno zaostril konflikt med silami pod vodstvom Saudove Arabije in enotami, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati (ZAE). Napetosti so dosegle vrhunec, ko je saudsko vojaško zavezništvo izvedlo letalski napad na ladjo z emiratiško vojaško opremo. Odnosi med nekdanjima zaveznikoma so se tako močno poslabšali, da je jemenski predsedniški svet razglasil izredne razmere in prekinil varnostni pakt z ZAE, uradni Riad pa je Abu Dabiju postavil 24-urni ultimat za popoln umik iz države. Združeni arabski emirati so se na stopnjevanje nasilja in politične pritiske odzvali z napovedjo umika svojih vojaških sil iz jemenskega ozemlja. Čeprav sta državi v preteklosti v okviru sunitske koalicije skupaj delovali proti uporniškim Hutijem, ki jih podpira Iran, so notranja nesoglasja in različni strateški interesi na območju Rdečega morja privedli do odkritega spopada. Ta razkol v koaliciji dodatno zapleta že tako kompleksen desetletni državljanski vojni konflikt, ki je prerasel v večplasten posredniški spopad regionalnih sil.